| Avtor |
Sporočilo |
pravnica
Pridružen/-a: 23.11. 2008, 21:31
Prispevkov: 19
|
 Objavljeno:
05 Dec 2008 00:08 |
  |
Joj pa lih dons se mi ni dal bit 
sm pršla v lj, pa šla v cha po čaje pa domov
dons ni bil dan za faks ...
samo še zmeri se mi zdi, da se lahko prej kot pa tazadn popoldne pove... |
|
|
  |
|
sarč
Pridružen/-a: 04.10. 2008, 21:17
Prispevkov: 25
|
| Objavljeno:
05 Dec 2008 18:21 |
|
|
|
|
koktejl
Pridružen/-a: 09.10. 2008, 18:00
Prispevkov: 5
|
| Objavljeno:
07 Dec 2008 10:53 |
|
Mi zna kdo povedat kje naj dobil navodila za poročilo o glavni obravnavi?
Sm gledal po oglasni deski in na straneh od predavateljev in nič našel... |
|
|
|
|
proton
Pridružen/-a: 16.10. 2008, 13:22
Prispevkov: 24
|
| Objavljeno:
07 Dec 2008 14:10 |
|
referat  |
|
|
|
|
Chubby
Pridružen/-a: 01.10. 2008, 09:41
Prispevkov: 6
|
| Objavljeno:
21 Dec 2008 12:49 |
|
jz bi pa lepo prosila, če bo kdo povedal, kak ste opredelil na predavanjih skrajno silo...daa vidm, kakšna je razlika od prej.
hvala tistmu, k si bo vzel 3 min cajta! |
|
|
|
|
saaks
Pridružen/-a: 10.10. 2008, 12:36
Prispevkov: 176
|
| Objavljeno:
21 Dec 2008 14:47 |
|
tk da zdj je urejena v 32 členu in izključuje krivdo in kaznivost in NE več protipravnosti. to pomeni, da lahko proti tistemu, ki deluje v skrajni sili deluješ v silobranu (ker je njegovo ravnanje protipravno).
za prvi odstavek velja, da gre praviloma za nedisponibilne dobrine oz. vsaj omejeno disponibilne in ni potrebno da bi moglo bit povzročeno zlo manjše od zla, ki je grozilo. tu izključuje krivdo (razn če je biu dolžn izpostavit)
v drugem odstavku gre za vse ostale dobrine in je potrebno, da je izpolnjej pogoj, da povzročeno zlo ne sme biti večje od zla ki je grozilo. tu izključuje kaznivost.
pogoji za nevarnost in odvračanje nevarnosti so isti. |
|
|
|
|
Biba
Pridružen/-a: 09.10. 2008, 19:18
Prispevkov: 27
|
| Objavljeno:
13 Maj 2009 21:47 |
|
Živijo, imam par vprašanj:
1.) Prava in neprava delicta propria pri nepravih opustitvah?
(tuki bi rada primer za eno in za drugo)
2. Dejanje na zapoved nadrejenega:
- Kako se obravnava KD podrejenega in nadrejenega ?
ALI JE TAKO: pri manj hudih KD se za podrejenega uporabi institut pravne zmote in se izključi kaznivost(se pravi protipravnost ostane),pri hujših kd se to pravilo ne upošteva in pač normalno odgovarja po splošnih pravilih, lahko se zapoved šteje kot olajševalna okoliščina, nadrejenega pa se tu obravnava kot napeljevalca
KNJIGA PA GOVORI TUDI O TEH MOŽNOSTIH: pri manj hudih KD poslušnost nevtralizira protipravnost dejanja podrejenega, oziroma se izključi pregon z oportuniteto pregona, pri hujših pa ostane protipravnost podrejenega, spet odgovarja isto kot zgoraj, nadrejeni pa odgovarja kot napeljevalec
Katera možnost je tukaj prava???
In glede na to da se 278 člen KZ-1(odgovornost za KD storjeno na zapoved nadrejenega) ne sme uporabiti analogno za nevojaške primere, kako potem obravnavamo primer ko naprimer gasilec ali policist storita KD na zapoved nadrejenega in se sklicujeta na to? Ali se spet uporabi pravna zmota ali kaj drugega??
Prosim če mi kdo pomaga, hvala. |
_________________
Življenje ni cvetoče polje. |
|
|
|
majchi
Pridružen/-a: 07.10. 2008, 11:27
Prispevkov: 44
|
| Objavljeno:
29 Maj 2009 12:12 |
|
Rezultati naj bi bili danes predvidoma po 14i uri. Tako piše na oglasni deski. |
|
|
|
|
|
|
