| Avtor |
Sporočilo |
PF
Pridružen/-a: 14.05. 2009, 16:19
Prispevkov: 6
|
 Objavljeno:
11 Sep 2009 13:55 |
  |
@status: my bad. jz sm meu v mislih izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, vpis pa potem lahko zahteva imetnik tega dovolila. hvala za popravek
@187: jz mislm da se lahko vpišeta obe, s tem da ima prva veljavnost v primeru neizpolnitve razveznega pogoja opravičenja zaznambe, druga pa ima veljavnost v primeru izpolnitve odložnega pogoja opravičenja zaznambe.
če se torej zaznamba opraviči, se hipoteka Janeza izbriše; če pa se zaznamba ne opraviči, se izbriše hipoteka PF in Janezova hipoteka normalno velja naprej |
|
|
  |
|
Grim Fandango
Pridružen/-a: 07.04. 2009, 13:51
Prispevkov: 47
|
| Objavljeno:
11 Sep 2009 14:17 |
|
Se strinjam, PF. Učinki predznambe:
-Če je bila pravica predznamovana, se lahko nadaljnji vpisi dovolijo glede vknjižbe in glede predznamovane previce,
-Vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje predznamba, in so bili dovoljeni proti imetniku vknjižene pravice, učinkujejo pod razveznim pogojem opravičenja (če bo predznamba opravičena, potem se ne bo mogel vpisati – kupec tvega).
-Vpisi, ki so bili dovoljeni proti imetniku predznamovane pravice, učinkujejo pod odložnim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.
Al neki takega  |
|
|
|
|
187
Pridružen/-a: 05.10. 2008, 22:54
Prispevkov: 81
|
| Objavljeno:
11 Sep 2009 19:04 |
|
U, obvladate!
Hvala za odgovore.
A bi mi mogoče kdo še pri tem pomagu? Sej je čist lahek, sam jst sem vseen mal zmedena.
P in K skleneta prodajno pogodbo. K je kupnino plačal, P pa stvari še ni izročil. Izdan je sklep o izvršbi.
a) K lahko zahteva izročitev od P z vindikacijo
b) K lahko zahteva izročitev od P s publicijansko tožbo
c) K ni pridobil LP in nima stvarnopravnih zahtevkov
d) K na podlagi LP ugovarja sklepu in zahteva izročitev
e) K ima zahtevek samo, če je dogovorjen pridržek LP |
|
|
|
|
Grim Fandango
Pridružen/-a: 07.04. 2009, 13:51
Prispevkov: 47
|
| Objavljeno:
11 Sep 2009 21:59 |
|
| 187 je napisal/a: |
U, obvladate!
Hvala za odgovore.
A bi mi mogoče kdo še pri tem pomagu? Sej je čist lahek, sam jst sem vseen mal zmedena.
P in K skleneta prodajno pogodbo. K je kupnino plačal, P pa stvari še ni izročil. Izdan je sklep o izvršbi.
a) K lahko zahteva izročitev od P z vindikacijo
b) K lahko zahteva izročitev od P s publicijansko tožbo
c) K ni pridobil LP in nima stvarnopravnih zahtevkov
d) K na podlagi LP ugovarja sklepu in zahteva izročitev
e) K ima zahtevek samo, če je dogovorjen pridržek LP |
tule je c prav. drugač maš na drugi strani tole isto vprašanje in odgovor. pogoj za prenos lp na premičninah je izročitev.  |
|
|
|
|
187
Pridružen/-a: 05.10. 2008, 22:54
Prispevkov: 81
|
| Objavljeno:
12 Sep 2009 07:56 |
|
U, pismo, sm spregledala. Drgač pa hvala!
Če imaš še kej volje odgovarjat...
Najemnik ne plačuje redno najemnine. Najemodajalec pride, ko ga ni doma, ter zamenja ključavnico. Nato najemnik vlomi v vrata in zopet zamenja ključavnico. Komu bo sodišče namenilo pravno varstvo v posestnem sporu, kakšni bodo argumenti? |
|
|
|
|
Grim Fandango
Pridružen/-a: 07.04. 2009, 13:51
Prispevkov: 47
|
| Objavljeno:
12 Sep 2009 08:23 |
|
v posestnih sporih pravica do posesti ni pomembna ampak je pomembna zgolj dejanska oblast nad stvarjo (posest) - pravno varstvo posesti se daje glede na dejansko posestno stanje. v tem primeru je neposredni posestnik najemnik in posredni najemodajalec. najemna pogodba kot taka torej v posestnem sporu sploh nima pomena.
najemnik je torej neposredni posestnik na podlagi posestno posredovalnega razmerja in kot tak uživa posestno varstvo nasproti posrednemu posestniku (najemodajalcu) in 3. osebam. najemodajalec je motil njegovo neposredno posest, vendar tukaj gre za posredno in ne neposredno motenje (ni neposredno napadel posesti, ampak je zaradi njegovega ravnanja posest vseeno motena). najemodajalec bo lahko zahteval vrnitev stanovanja na podlagi lastninskega spora, ne posestnega. |
|
|
|
|
187
Pridružen/-a: 05.10. 2008, 22:54
Prispevkov: 81
|
| Objavljeno:
12 Sep 2009 08:58 |
|
Najemodajalec ne bi smel zamenjati ključavnice. Ok, to mi je jasn. A najemnik jo je pa potem lahko še enkrat? Najemnik je tko sam varoval svojo posest, al kaj? |
|
|
|
|
Grim Fandango
Pridružen/-a: 07.04. 2009, 13:51
Prispevkov: 47
|
| Objavljeno:
12 Sep 2009 10:23 |
|
pomoje da je tole potem bla samopomoč. nism pa ziher al defenzivna al ofenzivna. |
|
|
|
|
187
Pridružen/-a: 05.10. 2008, 22:54
Prispevkov: 81
|
| Objavljeno:
12 Sep 2009 11:38 |
|
Super! Tud men je všeč tak odgovor.
1. A odda v najem B-ju motorno kolo za določen čas 6-ih mesecev. Po preteku časa trajanja obligacijskega razmerja B ne vrne A-ju motornega kolesa. Pojasnite posestne položaje!
2. Kdaj pripada lastninska pravica na novi stvari lastniku materiala?
(jst bi tko odgovorila: a. če A izdela iz svojega materiala, b. če B izdela iz materiala osebe A, pa je vrednost dela bistveno nižja od vrednosti materiala) |
|
|
|
|
Grim Fandango
Pridružen/-a: 07.04. 2009, 13:51
Prispevkov: 47
|
| Objavljeno:
12 Sep 2009 13:27 |
|
1. V času trajanja obligacijskopravnega razmerja je bil A lastniški posredni posestnik, B pa nelastniški neposredni posestnik. Po prenehanju obligacijskopravnega razmerja pa je B konvertiral v nedobrovernega lastniškega posestnika, A pa je posest izgubil.
2. Se strinjam. Izdelava nove premičnine:
Lastnino pridobi, kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino.
Lastnino pridobi tudi, kdor iz tujega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino, razen če je vrednost dela bistveno nižja od vrednosti materiala. |
|
|
|
|
187
Pridružen/-a: 05.10. 2008, 22:54
Prispevkov: 81
|
| Objavljeno:
12 Sep 2009 15:57 |
|
Kul!
Kaj pa tale?
Štirje solastniki imajo njivo, ki jo vsak en del obdelujejo. Nato s prostorskimi preureditvenimi plani ta parcela postane zazidljiva. Trije solastniki jo želijo prodati, en pa še vedno želi imeti njivo in jo obdelovati. Kaj lahko naredijo ostali solastniki? (a nej predlagajo delitev njive?) |
|
|
|
|
Grim Fandango
Pridružen/-a: 07.04. 2009, 13:51
Prispevkov: 47
|
| Objavljeno:
12 Sep 2009 16:07 |
|
Pomoje da ja. Ampak nimajo soglasja - za sporazumno delitev je potrebno soglasje, zato je možna samo sodna delitev. Je pa res, da če nekdo izkaže večji upravičen interes, potem se lahko celotno zemljišče dodeli njemu, ki mora izplačati ostale (ti pa pridobijo zakonito hipoteko na nepremičnini do izplačila). Če pa ni upravičenega interesa, potem se izvede delitev v naravi (parcelacija - sorazmerna vrednost) ali pa prodaja in razdelitev izkupička v sorazmerju z vrednostjo sol. deležev. |
|
|
|
|
187
Pridružen/-a: 05.10. 2008, 22:54
Prispevkov: 81
|
| Objavljeno:
12 Sep 2009 17:29 |
|
U, hvala. Če ti je ostalo še kej volje...
1. Posebnost vpisa večstanovanjske hiše v zemljiško knjigo je:
a. da se večstanovanjska hiša vpiše v zemljiško knjigo E;
b. da se za večstanovanjsko hišo oblikuje poseben vložek, ki vsebuje več evidenčnih listov B;
c. da se za večstanovanjsko hišo oblikuje poseben vložek, ki vsebuje več evidenčnih listov A in B;
d. da se za večstanovanjsko hišo oblikuje poseben vložek, ki vsebuje več evidenčnih listov B in C.
Je c taprav odgovor?
2. Obkroži pravilno trditev:
a) priposestvujejo se lahko vse stvarne pravice
b) priposestvujeta se lahko lastninska pravica in služnost
c) priposestvujejo se lahko vse stvarne pravice, razen negativnih služnosti
d) s pravnim priposestvovanjem se lahko priposestvuje samo lp, z nepravim pa tudi pozitivna služnost |
|
|
|
|
Grim Fandango
Pridružen/-a: 07.04. 2009, 13:51
Prispevkov: 47
|
| Objavljeno:
12 Sep 2009 18:17 |
|
1. pomoje da c
2. a in c itak da ne, b tut ne (negativnih ne moreš priposestvovat), pol edino d ostane |
|
|
|
|
187
Pridružen/-a: 05.10. 2008, 22:54
Prispevkov: 81
|
| Objavljeno:
12 Sep 2009 19:07 |
|
Verjetn zadnja vprašanja. Za dons.
1. Kdo vse pridobiva plodove?
2. Kdo lahko uporablja stvar le za lastne potrebe?
a)lastnik
b)imetnik stvarne služnosti
c)imetnik osebne služnosti
d)imetnik rabe
e)imetnik ročne zastavne pravice
f)imetnik neposestne zastavne pravice na premičnini
3. Obkroži:
a) solastnik ima vedno pravico do delitve, ki se ji ne more odpovedat
b) najdbo se mora vedno prijaviti policiji
c) mejo lahko določi geodetska določba le, če sosedi soglašajo z njo
d) vknjižba pravice se lahko opravi s pravnomočno sodno odločbo |
|
|
|
|
|
|
