| Avtor |
Sporočilo |
Mina
Pridružen/-a: 25.05. 2010, 16:52
Prispevkov: 47
|
 Objavljeno:
28 Mar 2011 15:36 |
  |
Se pridružujem Label. Hvala. |
_________________
Manca |
|
  |
|
StyLa
Pridružen/-a: 25.05. 2009, 00:19
Prispevkov: 20
|
| Objavljeno:
30 Mar 2011 00:43 |
|
Izpit 28.3.2011
1. Definiraj pojem renvoi ali zavračanje. (2t)
2. Izjemi od apriorizma v ZMZPP. (2t)
3. Kaj je distributivno navezovanje? Primer v ZMZPP. (2t)
4. Kaj urejata uredbi RimI in RimII? (2t)
5. Država X in Slovenija skleneta dvostranski sporazum da se za statusna vprašanja državljanov X uporablja lex domicilii. ZMZPP določa da se za takšna vprašanja uporablja lex nationalis. Katero pravo naj uporabi slovensko sodišče ko se pred njim pojavi statusno vprašanje državljana države X? Utemelji.(2t)
6. Navedi dva primera načela varstva šibkejše stranke v ZMZPP. (2t)
7. Slovenec in Nemec se v pisni pogodbi dogovorita da bo za spore iz te pogodbe pristojno slovensko sodišče. Ko se pojavi spor Slovenec toži pred slovenskim sodiščem, Nemec pa ugovarja da sodišče ni pristojno ker je pogodba kot taka neveljavna glede obličnosti in je s tem neveljaven tudi dogovor o pristojnosti. Kaj bo storilo sodišče? Utemelji. (2t)
8. Primer z Mahagonijskim državljanom, ki s Slovencem sklene navezno pogodbo ter potem ko ga Slovenec toži ugovarja da je po mahagonijskem procesnem pravu tožba možna le z odvetnikom ter da ne sme biti napisana na roke. Kako naj ravna sodišče? Utemelji. (2t)
9. Navedi 2 učinka izključne pristojnosti slovenskega sodišča. (2t)
10. Navedi 2 razliki glede priznavanja in izvršitve tujih sodnih odločb po uredbi Bruselj I in ZMZPP. (2t) |
|
|
|
|
Mina
Pridružen/-a: 25.05. 2010, 16:52
Prispevkov: 47
|
| Objavljeno:
14 Apr 2011 11:19 |
|
Prosim, če mi lahko kdo pomaga (gre kdo mogoče jutri 15.4. na izpit MZP?):
Osebne služnosti-kolizijska norma?
Katere so negativne predpostavke za priznaje arbitražnih odločb in hkrati niso predpostavke za priznanje tujih sodnih odločb?
Kako sodnik posameznik ugotovi, ali je pristojen za spor z mednarodnim elementom?
X in Y se dogovorita v arbitražni pogodbi za pristojnost arbitraže v Hamburgu. Ta razsodi in Y mora X plačati določen, znesek. Y tega ne naredi in zato X v državi D zahteva to plačilo. Kako bo sodišče odločilo v primeru, če v državi velja čista pogodbena koncepcija narave arbitražne odličbe ali če velja procesna koncepcija?
V državi Tamtam je bila izdana odločba glede dolga. Tožnik želi v Sloveniji izvršbo na nepremičnini. Toženec oporeka, da v državi Tamtam sistem ni kompatibilen z našim in da je manj zanesljiv. Tožnik in toženec sta slovenska državljana. Ali bo z ugovorom uspel?
Pravni področji MZP, ka sta poenoteni na ravni EU?
Kateri predpisi EU zavezujejo Slovenijo?
Navezovenje glede predhodnega vprašanja po samostojni in nesamostojni teoriji?
Opišite razliko med doktrino tujega sodišča in rešitvijo glede zavračanja na slovenska kolizijska pravila v ZMZPP?
Kaj ureja RIM ll?
Rimska konvencija- veljavno področje prava, ki naj se uporabi?
Hvala!!! |
_________________
Manca |
|
|
|
Mina
Pridružen/-a: 25.05. 2010, 16:52
Prispevkov: 47
|
| Objavljeno:
14 Apr 2011 11:20 |
|
Pa še to, čekdo ve?
Navedi 2 razliki glede priznavanja in izvršitve tujih sodnih odločb po uredbi Bruselj I in ZMZPP. (2t)
Hvala lepa! |
_________________
Manca |
|
|
|
mng
Pridružen/-a: 13.10. 2010, 22:43
Prispevkov: 40
|
| Objavljeno:
19 Apr 2011 12:27 |
|
Mina, a lahko objaviš vprašanja ki ste jih imeli na izpitu, 15.4.? |
|
|
|
|
Mina
Pridružen/-a: 25.05. 2010, 16:52
Prispevkov: 47
|
| Objavljeno:
19 Apr 2011 17:17 |
|
Naštej 4 predpise, ki urejajo klizijake norme
Mednarodni javni red
Primer: Slovenka Petra se je poročila z Italijanom Luigijem...Poglej prejšnja vprašanja ( že napisan primer)
Dedovanje:treba je bil obkrožiti unitaristično načelo in na kratko pojasniti.
Po katerem pravu se presoja akcept kot enostranski pr. posel?
Slovenca sta sklenila pogodbo v Sloveniji, Na koncu sta napisala "Munchen 4.1.2010...Tudi že napisan primer.Poglej stare teste.
Slovenec (prodajalec) in Hrvat (kuprc) sta sklenila pogodbo, nista sklenila navezne pogodbe, Po katerem pravu se bo presojala?
Drgih se več ne spomnim, žal.
Upam, da vam bo kaj pomagalo. |
_________________
Manca |
|
|
|
Mina
Pridružen/-a: 25.05. 2010, 16:52
Prispevkov: 47
|
| Objavljeno:
19 Apr 2011 17:19 |
|
Pa še oblika posvojitve
Pa kolizijska norma za skrniška razmerja
Pa še en primer je bil v zvezi z dedovanjem, vendar se večne spomnim  |
_________________
Manca |
|
|
|
Guilty
Pridružen/-a: 30.10. 2009, 16:38
Prispevkov: 101
|
| Objavljeno:
29 Maj 2011 09:27 |
|
kako je zdaj z zavračanjem? velja ali ne? |
|
|
|
|
tamalla
Pridružen/-a: 06.10. 2008, 20:55
Prispevkov: 11
|
| Objavljeno:
29 Maj 2011 13:17 |
|
Jst mam v zapiskih napisan, da ne velja več na obligacijskem področju (uredbi!), velja pa še na stvarnopravnem in statusno-družinskopravnem področju. |
|
|
|
|
Guilty
Pridružen/-a: 30.10. 2009, 16:38
Prispevkov: 101
|
| Objavljeno:
29 Maj 2011 14:32 |
|
hvala!  |
|
|
|
|
Guilty
Pridružen/-a: 30.10. 2009, 16:38
Prispevkov: 101
|
| Objavljeno:
29 Maj 2011 20:05 |
|
štirje predpisi, ki urejajo kolizijske norme?
ZMZPP, ...  a rim I, II pa bruselj tudi spadajo sem? |
|
|
|
|
Mucka
Pridružen/-a: 08.06. 2011, 16:15
Prispevkov: 53
|
| Objavljeno:
13 Jun 2011 20:03 |
|
Hej! Ful bi bla vesela, če bi mi lahko kdo pomagal pri teh vprašanjih, ki mi sploh niso jasna... Lepo prosim 
1. Kaj je namen tožniške varščine? Varstvo verjetno... Ampak koga? Toženca? Ne štekam čist dobro, zakaj bi potreboval varstvo.
2. Katere teorije so se razvile iz problema kvalifikacij? A so to tiste po lex fori, lex causae, po primerjalni metodi, funkcionalna kvalifikacija in kvalifikacija po več stopnjah, ALI tiste tri - kvalifikacija pravnih pojmov, pravnih institucij in pravnih vej?
3. Tu na forumu sem zasledila v zvezi nepogodbeno odškodninsko obveznostjo po uredbi Rim2 lex loci damni. A je to isto kot lex loci delicti commissi?
4. Katera arbitražna odločba je tuja? To je bilo včasih določeno v ZMZPP, ampak zdaj členi o arbitraži ne veljajo več, v Zakonu o arbitraži in Newyorški konvenciji pa o tem dejansko nič ne piše... A upoštevam kar tisto, kar je včasih v ZMZPP pisalo?
5. Razlika med doktrino tujega sodišča (foreign court doctrine) in rešitvijo glede zavračanja na slovenska kolizijska pravila v ZMZPP? Kaj je s tem mišljeno? Mogoče tisto zavračanje prve in druge stopnje?
6. Postopek za priznanje tujih arbitražnih odločb? Kaj tukaj velja? V Zakonu o arbitraži o tem bolj malo piše, v Newyorški konvenciji so pa dejansko relevantni skoraj samo razlogi za zavrnitev...
7. Kaj bi bil kakšen primer mešane navezne okoliščine?
Lepo prosim za pomoč! |
|
|
|
|
Mucka
Pridružen/-a: 08.06. 2011, 16:15
Prispevkov: 53
|
| Objavljeno:
13 Jun 2011 20:28 |
|
Pa še nekaj primerov imam, ki jih ne razumem čisto dobro...
1. maturantski izlet v Grčiji (Kreta 2003): X je poškodoval Y. Y hotel tožiti X za odškodnino. Po katerem pravu bi presojalo slovensko sodišče?
V tistih odgovorih, ki krožijo, sem zasledila, da naj bi se uporabilo slovensko pravo, ker na to napotuje navezna okoliščina najtesnejše zveze, saj če odkazano pravo z razmerjem nima tesnejše zveze, pač pa je podana očitna zveza z nekim drugim pravom, se uporabi to pravo.
Meni se pa zdi, da bi se tukaj moral načeloma uporabit lex loci delicti commissi, ampak ker imata oba, X in Y, običajno (pre)bivališče v isti državi (predvidevam, da sta oba slovenska maturanta?), se mora uporabit pravo te države, torej lex habitationis, kar je v tem primeru slovensko pravo.
Katera razlaga zdaj drži?
2. 2 Ljubljančana skleneta pogodbo na Bledu, pogodbo zaključita z
besedami: München, 2.10.2003. Spolnitveni kraj v Sloveniji. Napišeta tudi navezno pogodbo. Sodišče bo:
a) uporabilo nemško pravo
b) ne bo upoštevalo pogodbe med strankama
Tukaj naj bi bilo pravilno, da sodišče ne bo upoštevalo pogodbe med strankama, ampak mene zanima zakaj, glede na to, da sta itak sklenila zraven tut navezno pogodbo, v kateri sta verjetno določila nemško pravo? A ni nobene razlike med tem, če je bila navezna pogodba sklenjena ali ne, če je bila glavna pogodba sklenjena s fraudaloznim ravnanjem? Pa tudi, glede na to, da se veljavnost navezne pogodbe itak določa po lex causae, a se ne bi moralo potem uporabit nemško pravo?
3. V državi Tamtam izdana odločba glede dolga. Tožnik želi v SLO izvršbo na nepremičnini. Toženec oporeka, da v državi Tamtam pravni sistem ni kompatibilen z našim (in še nekaj v smislu, da je manj zanesljiv kot v SLO). Ali bo z ugovorom uspel? Tožnik je državljan SLO, toženec pravtako.
Tega sploh ne znam rešit
4. A, B, C in D so skupaj podedovali zbirko znamk in jih prodali Metki, ki ima stalno prebivališče v Ljubljani. Metka je ugotovila, da manjka najbolj dragocena znamka, zato jih je tožila pri nas. Toženci so ugovarjali, da slovensko sodišče ni pristojno. Ali bo sodišče zavrglo tožbo? A, B in C so švicarski državljani, D pa ima prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, vendar živi in dela v Švici.
Tu sem razmišljala, da gre verjetno za to, da če je z isto tožbo toženih več tožencev, ki so v pravni skupnosti ali katerih obveznosti se opirajo na isto pravno in dejansko podlago, je pristojno sodišče RS, kadar ima eden izmed tožencev stalno prebivališče v RS. V tem primeru v nalogi piše, da ga sicer ima, ampak glede na to, da se pri nas za domicil zahteva corpus in animus, in tale tip animusa očitno nima, ali se to še vedno lahko šteje za stalno prebivališče?
5. Ana želi priznanje etiopijske odločbe, priloži tudi prevod odločbe, sodišče pa zavrne priznanje, ker ni potrdila o pravnomočnosti. Ali je ravnalo prav?
A tu sodišče zavrne priznanje, ali zavrže predlog za priznanje? Tu me mede, ker za zavrženje smo vedno rekli, da je potrebno, da niso izpolnjene procesne predpostavke, ampak v primeru priznanja tujih sodnih odločb pa itak ni meritornega odločanja (razen tisto, če je v nasprotju z javnim redom), in potemtakem do zavrnitve dejansko sploh ne bi moglo priti? A se v primeru sodnih odločb potem kar zavrne, in zavrženja sploh ni? V zakonu ni nikoli uporabljena beseda "zavrže", samo "zavrne" ali "ne prizna".
6. prometna nesreča, škodo utrpela sovoznica, toži oba povzročitelja - eden Slovenec, drugi Avsrtijec (solidarna odgovornost po OZ), škodni dogodek v Avstriji. Naše sodišče vodilo postopek le zoper našega državljana, o drugem pa ni nič odločilo. Ali je ravnalo prav?
A pride tukaj tudi v poštev tisto, kot pri primeru o znamkah - torej, da je slovensko sodišče pristojno, če se toži več tožencev, katerih obveznosti se opirajo na isto pravno in dejansko podlago, če ima eden izmed tožencev stalno prebivališče v RS (predvidevam, da slovenec ima)? Potem sodišče ni ravnalo prav, in bi moralo tudi o avstrijcu odločat...?
Če ima kdo kakšen komentar ali karkoli drugega, bom zelo vesela  |
|
|
|
|
Mucka
Pridružen/-a: 08.06. 2011, 16:15
Prispevkov: 53
|
| Objavljeno:
15 Jun 2011 20:43 |
|
|
|
|
sparkle
Pridružen/-a: 20.09. 2011, 16:25
Prispevkov: 21
|
| Objavljeno:
09 Okt 2011 10:44 |
|
Gre kdo v torek na izpit? |
|
|
|
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
