| Avtor |
Sporočilo |
veljo
Pridružen/-a: 26.10. 2008, 12:18
Prispevkov: 42
|
 Objavljeno:
26 Okt 2008 17:33 |
  |
Ja, sem se ravno se enkrat logiral, da zbrisem post pa ni vec slo  . Ce bi to, kar sem jst ustvaril, res veljalo, potem sploh ne bi ble mozne izvrsbe tujih sodnih odlocb. To je ta domisljija par dni pred izpitom...
Skratka, mam en boljsi odgovor na voljo, ceprav ne vem kaj naj bi sploh pomenila kompatibilnost. Mogoce pomen to vzajemnost? Potemtakem ugovor ne pride v postev, ker je izvrsbo zahtevala stranka, ki je drzavljan RS in se opravi izvrsba (v kolikor sodisce, ki opravlja izvrsbo, v incidencnem postopku ugotovi, da se sploh lahko prizna tujo sodno odlocbo). Dejansko mi nic drugega ne pride na pamet...
:/
Aja pa se odogovor na eno tvoje vpr.
7. X in Y se dogovorita v arbitražni pogodbi za pristojnost arbitraže v Hamburgu. Ta razsodi in Y mora X plačati določen znesek. Ta ne plača, zato X v državi DDD zahteva to plačilo. Kako bo sodišče odločilo v primeru, da v državi velja čista pogodbena koncepcija narave arbitražne odločbe in kako v primeru procesne koncepcije?
Cista pogodbena koncepcija - arbitrazo se presoja kot pogodbo, naj bi bla neka nadnacionalna "tvorba", ki je ne zavezuje nobeno tocno doloceno pravo. V tem primeru bi sodisce samo preverilo predpostavke in pogoje za sklenitev arbitrazne pogodbe in potem odlocilo, brez da bi se ukvarjalo s priznanjem in procesnimi predpostavkami.
Procesna koncepcija - arbitrazna odlocba naj bi bla enakovredne sodni odlocbi in se jo potem presoja povsem enako, kar pomeni, da pri priznanju pride do enakih tezav in dolgega postopka, kot pri priznanju sodnih odlocb. Sodisce bi torej preverilo vse procesne predpostavke in najprej odlocalo o priznanju, sele nato pa bi odlocilo o samem sporu.
Tko nekak mam jst v skripti/zapiskih napisan.
p.s.: a si mogoce ugotovila kaj je s tisto studentko v Bruslju, ki si sposodi denar in zastavi uro? =)
lp |
|
|
  |
|
Mike Lowrey
Pridružen/-a: 21.10. 2008, 12:23
Prispevkov: 9
|
| Objavljeno:
26 Okt 2008 18:58 |
|
2.
Dedovanje, zapustnik je srbski državljan, ki ima vso premoženje v Sloveniji. Napiše oporoko, v kateri zapušča nepremičnine nečaku v Beogradu, za nepremičnine nič ne piše. Katero pravo se uporabi za:
a) Oporočno dedovanje premičnin
b) Zakonito dedovanje nepremičnin
Odgovor: ???
Po ZMZPP velja pri dedovanju unitaristično načelo, zapuščina se šteje kot skupnost stvari. Za nepremičnine v Sloveniji ima slovensko sodišče izključno pristojnost, zato se bo za a) in b) uporabilo slovensko pravo?
Ne. Za dedovanje se uporabi pravo drzave, katere drzavljan je bil zapustnik ob smrti. Uporabi se torej srbsko pravo. Za nepremicnine pa ima, kot si pravilno napisala, izkljucno pristojnost slovensko sodisce.
A se ne uporabi pravo države, katere državljan je bil zapustnik ob smrti ne glede na to ali gre za premičnine ali nepremičnine? Ker velja pri dedovanju unitaristično načelo... |
|
|
|
|
Leonna
Pridružen/-a: 24.10. 2008, 16:23
Prispevkov: 15
|
| Objavljeno:
26 Okt 2008 19:07 |
|
Glede študentke v Bruslju gre verjetno za neopravičeno pridobitev in velja lex causae (ZMJPP, 29/I). Uporabi se pravo, ki se uporabi za pogodbeni statut, kjer stranki nista sami izbrali prava. T.j. pravo, ki je z razmerjem najtesneje povezano, pravo karakteristične izpolnitve. Uporabi se slovensko pravo.
Nekej takega..
Ma ne vem več sploh, jz živce zgubljam tukej |
|
|
|
|
veljo
Pridružen/-a: 26.10. 2008, 12:18
Prispevkov: 42
|
| Objavljeno:
26 Okt 2008 22:18 |
|
| Mike Lowrey je napisal/a: |
2.
Dedovanje, zapustnik je srbski državljan, ki ima vso premoženje v Sloveniji. Napiše oporoko, v kateri zapušča nepremičnine nečaku v Beogradu, za nepremičnine nič ne piše. Katero pravo se uporabi za:
a) Oporočno dedovanje premičnin
b) Zakonito dedovanje nepremičnin
Odgovor: ???
Po ZMZPP velja pri dedovanju unitaristično načelo, zapuščina se šteje kot skupnost stvari. Za nepremičnine v Sloveniji ima slovensko sodišče izključno pristojnost, zato se bo za a) in b) uporabilo slovensko pravo?
Ne. Za dedovanje se uporabi pravo drzave, katere drzavljan je bil zapustnik ob smrti. Uporabi se torej srbsko pravo. Za nepremicnine pa ima, kot si pravilno napisala, izkljucno pristojnost slovensko sodisce.
A se ne uporabi pravo države, katere državljan je bil zapustnik ob smrti ne glede na to ali gre za premičnine ali nepremičnine? Ker velja pri dedovanju unitaristično načelo... |
Seveda. Moj zadnji stavek se nanasa na pristojnost. V bistvu to sploh ni bilo vprasanje, tko da niti ni vazno. 
@Leonna: ja jst sm v dilemi med pravom za kondikcije (ceprav, kaj je tle sploh "pogodba" oz pravni posel? Posojilna pogodba... zastavna pogodba.) oz. kar med nepogodbenim odskodninskim zahtevkom - pa bi uporabil slovensko pravo po 30/II, ker pravo kraja storitve skodnega dejanja (Belgija) ni povezano s pravnim razmerjem (oba Slovenca, samo zacasno sta na studiju), hkrati pa obstaja tesna povezava z drugim pravom.
Meh, najbolj butast primer od vseh moznih. |
|
|
|
|
Mike Lowrey
Pridružen/-a: 21.10. 2008, 12:23
Prispevkov: 9
|
| Objavljeno:
27 Okt 2008 12:10 |
|
Kaj si pa mislite o tem?
1. Pogodbeno razmerje, stranki (en slovenski državljan, drug avstrijski državljan) se dogovorita za uporabo prava države X. Sodišče RS ugotovi, da pravo države X zavrača na uporabo slovenskega prava, zato je sodišče uporabilo slovensko pravo. Ali je ravnalo pravilno?
2. primer: Stranki sta Slovenec in nek tuj državljan. Stranki se dogovorita, da bosta spore iz pogodbe reševali po mahagonijskem pravu. Pride do spora, tožnik toži pred sodiščem RS, toženec pa ugovarja, da mahagonijsko pravo določa, da mora imeti toženec za tovrstne spore obvezno odvetnika. Sodišče zavrže tožbo, ugotovi, da je namreč to, kar trdi toženec, res. Ali je ravnalo prav?
3. Prodajna pogodba med F in G z mednarodnim elementom, stranki se dogovorita za uporabo avstrijskega prava. Prodajalec izroci stvar, kupec pa ne placa kupnine. Po stirih letih prodajalec zahteva placilo kupnine pred sodiscem v RS. Zastaranje je po slovenskem pravu 5 let, po avstrijskem pa 3 leta. Kako bo sodišče razsodilo.
4. Privolitev toženca v pristojnost slovenskega sodišča-pogoji in 2 primera, ki se štejeta za privolitev!
Kakšni so pogoji?
5. Kako sodnik posameznik ugotovi, ali je pristojen za spor z mednarodnim elementom?
6. Pravni področji MZP, ki sta poenoteni na ravni EU?
Hvala že vnaprej... |
|
|
|
|
veljo
Pridružen/-a: 26.10. 2008, 12:18
Prispevkov: 42
|
| Objavljeno:
27 Okt 2008 14:03 |
|
| Mike Lowrey je napisal/a: |
Kaj si pa mislite o tem?
1. Pogodbeno razmerje, stranki (en slovenski državljan, drug avstrijski državljan) se dogovorita za uporabo prava države X. Sodišče RS ugotovi, da pravo države X zavrača na uporabo slovenskega prava, zato je sodišče uporabilo slovensko pravo. Ali je ravnalo pravilno? |
Ne, ni ravnalo pravilno. V primeru, ko si stranki sami izbereta pravo, se zavracanje ne uporabi. Sicer mas dve teoriji pri tem, ena se zavzema za to, da se dejansko uporabi celotno izbrano pravo (torej tudi kolizijske norme mzpja), druga pa, da se uporabi samo substancno pravo, ki je bilo izbrano. Ta je bolj pravilna in sprejeta tudi pri nas, ker je ocitno, da sta si stranki izbrali pravo z namenom, da se to uporabi (zarad kateregakoli razloga ze) in ne, da bosta napoteni na neko X pravo.
| Citiram: |
2. primer: Stranki sta Slovenec in nek tuj državljan. Stranki se dogovorita, da bosta spore iz pogodbe reševali po mahagonijskem pravu. Pride do spora, tožnik toži pred sodiščem RS, toženec pa ugovarja, da mahagonijsko pravo določa, da mora imeti toženec za tovrstne spore obvezno odvetnika. Sodišče zavrže tožbo, ugotovi, da je namreč to, kar trdi toženec, res. Ali je ravnalo prav? |
Ne, ravnalo je narobe. Za vodenje postopka pred slovenskim sodiscem se namrec uporablja lex fori (tuje procesne norme se uporabijo zelo redko), torej pravo sodisca, ki o zadevi odloca. Potrebnost zastopanja odvetnika je procesno vprasanje, ki se mora presodi po slovenskem pravu in ni vazno, kaj v tem primeru doloca mahagonijski zakon o pravdnem postopku.
| Citiram: |
| 3. Prodajna pogodba med F in G z mednarodnim elementom, stranki se dogovorita za uporabo avstrijskega prava. Prodajalec izroci stvar, kupec pa ne placa kupnine. Po stirih letih prodajalec zahteva placilo kupnine pred sodiscem v RS. Zastaranje je po slovenskem pravu 5 let, po avstrijskem pa 3 leta. Kako bo sodišče razsodilo. |
Zastaranje se presoja po lex causae, torej po pravu, ki velja za glavni pravni posel - to pa je v nasem primeru avstrijsko pravo. Sodisce bo zavrglo tozbo, ker je zadeva zastarala.
| Citiram: |
4. Privolitev toženca v pristojnost slovenskega sodišča-pogoji in 2 primera, ki se štejeta za privolitev!
Kakšni so pogoji? |
Privolitev je mozna, kadar je dovoljena prorogacija slovenskega sodisca - to je pa v primeru, kadar je vsaj ena od strank drzavljan RS ali imeti tu stalno prebivalisce oz. sedez. To ne velja v zakonskih in druzinskih sporih.
| Citiram: |
| 5. Kako sodnik posameznik ugotovi, ali je pristojen za spor z mednarodnim elementom? |
Pogleda v ZMZPP, v del, ki ureja mednarodno pristojnost? Splosna se ravna po stalnem preb. tozenca, subsidiarna po zacasnem, potem pa ima se cel kup izkljucnih in izbirnih pristojnosti. Po naveznih okoliscinah za dolocitev pristojnosti torej sodnih ugotovi ali je pristojen ali ne.
| Citiram: |
| 6. Pravni področji MZP, ki sta poenoteni na ravni EU? |
Bruseljska uredba I, ki ureja splošno civilnopravno področje (priznanje in izvršitev tujih civilnih odločb in mednarodnopravna pristojnost sodišča) in Bruseljska uredba II, ki ureja družinskopravno področje (priznanje in izvršitev tujih civilnih odločb in mednarodnopravna pristojnost sodišča).
Poglej si zadnji post na temlem forumu, imas 15 strani debate o MZPju resenih iz ppoja
Aja, pa Leonna, pri uni studentki imas ocitno ti prav... gre za neupraviceno obogatitev, ki se presoja po lex causae, uporabi se slovensko pravo.
lp |
|
|
|
|
Mike Lowrey
Pridružen/-a: 21.10. 2008, 12:23
Prispevkov: 9
|
| Objavljeno:
27 Okt 2008 15:22 |
|
Hvala za odgovore in za posnetke s psilona! |
|
|
|
|
ella
Pridružen/-a: 16.10. 2008, 20:46
Prispevkov: 12
|
| Objavljeno:
27 Okt 2008 18:50 |
|
a se pri primeru študentke iz bruslja sploh uporablja ZMZPP? ker sta oba slovenska državljana. a je podan kakšen mednarodni element? nisem ziher.. |
|
|
|
|
veljo
Pridružen/-a: 26.10. 2008, 12:18
Prispevkov: 42
|
| Objavljeno:
27 Okt 2008 19:34 |
|
| ella je napisal/a: |
| a se pri primeru študentke iz bruslja sploh uporablja ZMZPP? ker sta oba slovenska državljana. a je podan kakšen mednarodni element? nisem ziher.. |
Jst sem mal po teh posnetkih iz ppoja brskal in naj bi bil odgovor Leonne pravilen. Neopravicena obogatitev, lex causae, karakteristicna izpolnitev, slovensko pravo. Ceprav en je dal pa ta tvoj odgovor, spet tretji pa 30/II - nepogodbeni odskodninski zahtevek kombiniran z izkljucitveno klavzulo. Smeh.
A ce mas vprasanje "Pravo pri kondikcijah" pises in za kondikcije, verzije in poslovodstvo brez narocila al samo za kondikcije. Ker to je tolk glupo v mojih zapiskih razlozeno, da mi pol k ni jasno. Res da se rima bolj svoh spomnem, ampak a ni kondikcija = neupravicena obogatitev; tle je pa vse k solata pa zelje pomesan.
Meh, sam upam, da ne bo glih enga od teh treh primerov, ki jih ziva dusa ne zna rest. |
|
|
|
|
Bucka
Pridružen/-a: 03.10. 2008, 15:45
Prispevkov: 77
|
| Objavljeno:
27 Okt 2008 19:57 |
|
Iz kje ste se vi ucil MZP? A je skripta od Koritnika - zapiski s predavanj 2007/2008 ok? 97 strani ima..? |
|
|
|
|
Mike Lowrey
Pridružen/-a: 21.10. 2008, 12:23
Prispevkov: 9
|
| Objavljeno:
27 Okt 2008 20:13 |
|
Sam bi pisal samo o kondikcijah in sicer 29/I. Če bo vprašanje pravo pri neupravičeni obogatitvi (ali pravo pri obogatitvenih zahtevkih), bom napisal celotni člen. Pravo pri verzijah - 29/I,III (zato, ker se tudi prvi odstavek nanaša na verzije (nastanejo kot posledica stvarnopravnih razmerij - skripta str. 89). Pravo pri gestijah - 29/II.
Srečno! |
|
|
|
|
Leonna
Pridružen/-a: 24.10. 2008, 16:23
Prispevkov: 15
|
| Objavljeno:
28 Okt 2008 12:18 |
|
Okt 2008
1. Uredbi Rim I in II
2. naziv postopka priznanja tuje odločbe
3. naštej teorije pri kvalifikacijah
4. Petra slovensko državljanstvo, Luigi Italijan, skleneta zakonsko zvezo. Petra pridobi italijansko državljanstvo in stalno prebivališče v Italiji. Kasneje se preseli nazaj v Slovenijo, domicil v Sloveniji. Toži na razvezo v Sloveniji. Luigi ugovarja, da slovensko sodišče ni pristojno.
Komentiraj ugovor Luigija
5. Navedi primer distributivnega navezovanja.
... |
|
|
|
|
veljo
Pridružen/-a: 26.10. 2008, 12:18
Prispevkov: 42
|
| Objavljeno:
28 Okt 2008 15:37 |
|
Prvo pa zadnje vprasanje, fak.
Kako ste odgovarjal na tisto o pogodbi med Italijanom pa Slovencem pa nicnostjo?
Jst sem napisal, da gre za obogatitveni zahtevek pa da se uporablja lex causae, torej italijansko pravo. Sploh nisem vedel kaj druzga bi lahko blo.
Aja pa kaj se napise pr odskodninskem statutu? In dolocanje prava in pristojnost? Jst sem o obeh pisal.
Meh, sej valda so morala bit skor sama nova vprasanja, just our luck. |
|
|
|
|
Leonna
Pridružen/-a: 24.10. 2008, 16:23
Prispevkov: 15
|
| Objavljeno:
29 Okt 2008 07:54 |
|
Italijan in ničnost.. jz sem čisto isto kt ti pisala, sam te besede dobesedno sm vpisala: neopravičena obogatitev, kondikcije, lex causae, italijansko pravo.
Pri odškodninskem sm jz pisala o varstvu oškodovanca kot šibkejše stranke pa utemeljila sem s tem kar piše v zakonu o uporabi prava.
Kako ste Petro pa Italijana rešli? Jz sem pisala, da je Petra bipatrid, da je tako slovenska državljanka z domicilom v sloveniji in pri razvezi tako velja pristojnost slo. sodišča. A je narobe?
Jz imam noro slab občutek, tko da bo še ta izpit v igri  |
|
|
|
|
veljo
Pridružen/-a: 26.10. 2008, 12:18
Prispevkov: 42
|
| Objavljeno:
29 Okt 2008 13:13 |
|
| Leonna je napisal/a: |
Italijan in ničnost.. jz sem čisto isto kt ti pisala, sam te besede dobesedno sm vpisala: neopravičena obogatitev, kondikcije, lex causae, italijansko pravo.
Pri odškodninskem sm jz pisala o varstvu oškodovanca kot šibkejše stranke pa utemeljila sem s tem kar piše v zakonu o uporabi prava.
Kako ste Petro pa Italijana rešli? Jz sem pisala, da je Petra bipatrid, da je tako slovenska državljanka z domicilom v sloveniji in pri razvezi tako velja pristojnost slo. sodišča. A je narobe?
Jz imam noro slab občutek, tko da bo še ta izpit v igri |
Ja, za Petro sem jst enako pisal. Toznik ima slovensko drz. in stalno preb. v RS, torej je za zakonske spore lahko pristojno tudi sodisce RS. Aha, za odskodninskega sm jst na splosno pisal o uporabi prava pa pristojnosti pa se izkljucitveno klavzulo sm ufuru, nisem pa omenu varstva oskodovanca.
Bomo vidl, se kej ve kdaj bodo rezultati? |
|
|
|
|
|
|
|
Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
